Ugotovila sem, da moj računalnik nekaj šteka in da nekaj ni v redu z njim. Ker sem že kar dosti brskala po spletu in ugotavljala, kako bi lahko sama odpravila napako, sem na koncu le obupala, saj vse kar sem probala ni delovala. Računalnik sem tudi dala bratu, da ga pogleda, saj me je napaka res zelo motila in bila je res zelo nadležna. Pravzaprav je bil brat še moje zadnje upanje, saj se je on na tehnologijo zelo dobro spoznal in mi je do sedaj rešil že marsikatero težavo.
A tokrat žal ni šlo, zato mi je predlagal, da ga morda res raje nesem na servis računalnikov. Tako sem preverila, kateri servis je najbližji mojemu kraju. Prav tako pa sem preverila tudi, koliko servis računalnikov potrebuje, da pregleda in popravi računalnik. Kljub temu, da računalnika življenjsko nisem potrebovala, saj sem ga večinoma imela za igrice, filme in pa morda urejanje kakšnih papirjev in brskanje po spletu, sem bila še vseeno navezana nanj in si nisem predstavljala, da bi zdržala brez njega dlje časa, saj preprosto nisem vedela, kaj drugega bi počela v svojem prostem času, ker je il računalnik tudi nadomestilo televizije. Tako sem čez čas našla servis računalnikov, ki je bil v istem kraju in e bil znan po temu, da svoje rešitve opravlja hitro in zanesljivo. Takoj sem jih poklicala, ter obrazložila situacijo s svojim računalnik, in še isti dan, sem šla na servis računalnikov. Tam so ga prevzeli, mogla sem izpolnit še neke dodatne podatke in podrobneje opisati težavo, ter pustiti svoje kontaktne podatke. Naslednji dan, me je že klical servis računalnikov, da je moj računalnik že pripravljen in popravljen in da ga lahko pridem iskat o četrte ure, saj so tisti dan hitreje zaključili z delom.
K sreči, sem imela takšno službo, da sem lahko malček prej odšla, da sem utegnila še iti po računalnik.