Ko smo bili na dopustu, smo mogli na obrobju mesta avto parkirati in svojo pot proti mestu nadalejvail peš, saj so bile ceste zaprte zaradi nekega tekmovanja.
Najprej sem pomislila, da gre morda za kakšno tekaško tekmovanje, a me je presenetilo, ko sem videla, da gre za tek na smučeh in to v vročih poletnih mesecih. Kljub vročini so bili tekmovalci zelo dobro opremljeni. Imeli so krajše zmuči na kolescih in pa dolge tekaške palice. Tek na smučeh sem poznala zelo slabo, v živo sem ga pa pravzaprav videla prvič. Sicer sem pomislila, kako jim more biti vroče v tej vročini in tekmovati, a delovali so kot da jih ta sploh ne moti in se za vročino sploh niso zmenili. Tako sem opazovala kako so se s palicami in nogami poganjali po vročem asfaltu. Palice so jim zelo pomagale pri poganjanju in odrivanju naprej, zato so bile obvezen pripomoček.
Pomislila sem na rolerje, a je bila v tisti smučki in rolerjih res velika razlika v samem načinu poganjanja. Tek na smučeh se mi je za prvič zdel kar zanimiv šport, a ker smo težko stali na vročini, smo se raje odpravili malce naprej po ulicah, ki so bile v senci, ter si vzeli nekaj časa za spoznavanje njihove arhitekture in tempo življenja.
Vmes smo našli sladoledarno, ki je imela res zelo mamljive okuse sladoledov. Prav tako je bila pred njo kar velika gužva iz česar smo sklepali, da morejo imeti res izjemen sladoled. In res je bilo tako. Tako smo naredili še en krajši sprehod s sladoledom, ki pa nas je pripeljal na drugi del mesta, kjer pa so imeli tekači na smučeh ravno zaključek tekme in cilj. Mislim, da si bom ravno zaradi te izkušnje tek na smučeh kdaj ogledala še v zimskem času.