Aktualno
 

2017-10-19

ŽENSKE TOVARNE V ZASAVJU

Zasavski muzej Trbovlje

vas vabi na ogled občasna razstava avtorice
Nevenke Hacin

ŽENSKE TOVARNE V ZASAVJU

Razstava je na ogledod 4.10.2017 do 31.12.2017.

Z razstavo in spremno publikacijo Ženske tovarne v Zasavju želimo v Zasavskem muzeju Trbovlje opozoriti in utemeljiti segment gospodarstva, tipičnega za obdobje socialistične družbene ureditve, ki je bilo pogojeno s spreminjanjem miselnosti o vlogi ženske v družbi. Izraženo je bilo v 24. členu Ustave FLRJ, januarja leta 1946, ki pravi: »Ženske so enakopravne z moškimi na vseh področjih državnega, gospodarskega in družbeno-političnega življenja. Za enako delo imajo ženske pravico do enakega plačila kakor moški in uživajo posebno zaščito v delovnem odnosu«.
'Zapis' 24. člena v Ustavo je bil rezultat procesa, ki ga predstavljamo v prvem delu razstave (in publikacije) pod naslovom emancipacija žensk. Temu sledi opredelitev družbene ureditve pod naslovom povojna Jugoslavija in prikaz delovanja 'ženskih' tovarn v Zagorju, Trbovljah in Hrastniku  v obdobju od leta 1945 do leta 1990 oz. do njihovega zaprtja v obdobju samostojne Slovenije.     
enske' tovarne so začeli odpirati v povojni Jugoslaviji predvsem zato, da bi zadostili potrebam posameznega okolja po zaposlitvi ženske delovne sile, in tako ženskam zagotovili z ustavo zajamčene enake pravice z moškimi. Največkrat pa se pri tem niso upoštevala do tedaj uveljavljena merila za ustanavljanje tovarn, kot so surovine, strokovni kader in posledično tradicija. Odločitve za ustanavljanje  so se sprejemale na politični ravni, zato so dobile še oznako 'politične' tovarne. Takšna politika ustanavljanja tovarn je regijam, kakršno je bilo Zasavje, omogočila poleg ohranjanja, pri nas,  predvojnega rudarstva in po vojni razvijajoče težke industrije, odpiranje novih, predvsem tradicionalno tipičnih ženskih panog, kot sta tekstilna in obutvena industrija. Dolgoročno je to vodilo do razpršenosti tovrstne industrije po vsej Sloveniji, saj so večinoma nekdaj majhne obrtne delavnice v posameznih krajih prerasle v proizvodna središča, ki so odpirala manjše podružnice izven območja matične tovarne zato, da so si zagotovile nemoten potek dela.                                                                                               
Ta proces je potekal v skladu s splošno usmeritvijo gospodarstva povojne Jugoslavije od  60 let dalje, in je vodil  v integracijo podjetij,  ki so tako združena postajala  močnejša in rentabilnejša. Vzorčni primer takega delovanja je bila Lisca iz Sevnice, ki si je v povojnem industrijskem razvoju Posavja  pridobila posebno mesto, saj je kot prva delovna organizacija s svojo proizvodno prinesla novo dejavnost za zaposlovanje predvsem žensk. Njen razvoj je bil v skladu z interesi takratne vlade: izvoz na evropski trg, proizvodnja preko lokalnih meja, predvsem pa v rudarske kraje, kjer je bilo zadosti ženske delovne sile. In tako je s priključitvijo in reorganizacijo obrata konfekcije Save, ustanovila leta 1963 svojo 'Šivalnico' v Zagorju (med prebivalstvom poznano kot Lisca). Podobne zgodbe pa lahko spremljamo še pri Peku iz Tržiča oz. njegovem obratu v Trbovljah od leta 1970 in pri Jutranjki iz Sevnice oz. njenem obratu na Dolu pri Hrastniku  od  leta 1972.  
Pomembno vlogo pri  ustanavljanju 'ženskih' tovarn so imele  poleg matičnih podjetij občine, zainteresirane za odpiranje novih panog v domačem okolju. Kako se je to kazalo v praksi, je lepo vidno pri Iskri - Tovarni polprevodnikov Trbovlje. Njena ustanovitev  leta 1964 je bila  pogojena s tendencami po strukturni spremembi gospodarstva in s splošno priznano miselnostjo, da si družbene enakopravnosti žensk ni mogoče zamisliti brez njihove ekonomske osamosvojitve. To sta bila glavna razloga za izvedbo projekta, pri katerem je občina sodelovala z izgradnjo proizvodnih prostorov in financiranjem izobraževanja strokovno potrebnega kadra. Matična tovarna ZP Iskra pa je zagotovila opremo in obratna sredstva.Odpiranje matičnih tovarn in t. i. podružnic pa je zaradi narave proizvodnega proces omogočalo oz. celo 'zahtevalo'  zaposlovanje večinoma žensk,  ki so bile v primerjavi z moškimi, kot je ugotovila že meščanska družba, bolj pripravna, bolj prilagodljiva in manj zahtevna bitja. Vse navedene lastnosti ženske pa so  izkoriščali za 'dobro družbe' tudi v obdobju socializma, kar je lepo vidno pri usposabljanju žensk pred vstopom v delovno razmerje. Osnovni cilj je bil usposobiti delavke, ki bodo dosegale čim boljše delovne rezultate, s čimer bodo koristile sebi (osebni dohodki) in družbi kot celoti. Istočasno pa jim je bilo potrebno privzgojiti delovne navade, ki so bile pogoj za vzpostavitev dobrih  odnosov s sodelavci, saj so na usposabljanjih prevladovala mlada dekleta, ki so končala osnovno šolo in zato  prvič vstopala  v organizirano kolektivno proizvodno delo.
Ne glede na vlogo, ki jo je ženski-delavki 'predpisala' socialistično urejena družba, pa je ženskam zaposlitev zagotavljala ekonomsko neodvisnost in posledično omogočila samostojno odločanje. Prepletanje enega z drugim je vidno v zgodbah delavk, zgodbah, ki so jih bile pripravljene ženske, delavke, matere deliti z nami in jih zato prikazujemo vzporedno s predstavitvijo posamezne 'ženske' tovarne v Zasavju, na kratko na razstavi, obširneje pa, če koga zanima, v spremni publikaciji.
Vse tovarne so predstavljene, tako na razstavi kot v publikaciji ( na 134 straneh), kronološko, tako od prve: Tovarne konfekcije Sava v Zagorju iz leta 1954, pa do zadnje, ustanovljene leta 1974 v Trbovljah,  znane med sodobniki pod imenom IPOZ (Industrija preventivne osebne zaščite). Pri tem nismo prezrli niti tovarne Triglav (1963), pa čeprav je 'ušla' iz kratkoročnega spomina večini lokalnega prebivalstva, in Deloze (1970), za katero lahko rečemo, da je bila najvztrajnejša, saj je vrata svoje tovarne zaprla leta 2005, kot  zadnja, v povojni Jugoslaviji ustanovljena 'ženska' tovarna na območju Zasavja.Kljub temu da 'ženskih' tovarn (kot so bile pojmovane v času ustanavljanja)  ni več, pa vedenja o njih ostajajo. Če jih želite deliti z nami, vabljeni  v Zasavki muzej Trbovlje.

Muzej je odprt:v ponedeljek in petek od 8.00 do 12.00,
torek, sreda, četrtek od 8.00 do 18.00,
sobota od 9.00 do 12.00

Vstopnine ni!


OBRAZSTAVNE DEJAVNOSTI:
STROKOVNO VODSTVO za vse starostne skupine.
UČNE URE za učence in dijake.

Dodatne informacije in najave skupin:  Nevenka Hacin, muzejska svetovalka,
tel: 030 203 103 ali e-mail: nevenka.zmt @ siol.net
KONTAKT
ZASAVSKI MUZEJ TRBOVLJE
Ulica 1. junija 15
1420 Trbovlje
E: zasavski.muzej@siol.net


LOKACIJA
© ZMT 2009, vse pravice pridržane
Pravno obvestilo | Avtorji